Koliko jih je še: znanstveniki so potrdili prisotnost Jupitra 12 novih satelitov

Toliko satelitov, kot je trenutno Jupiter, ni na nobenem planetu osončja. Prve izmed njih so bile odkrite v začetku XVII stoletja, nedavno pa so napovedali obstoj zadnjih (79. po vrsti) znanstvenikov. In ni dvoma, da se bo ta številka še vedno spremenila.

Največje satelite plinskega velikana - Evropo, Io, Callisto in Ganymede je leta 1610 odkril Galileo Galilei s pomočjo teleskopa. Do konca 20. stoletja je bilo že znanih 30 satelitov Jupitra, večina pa je bila odkrita s pomočjo zemeljskih opazovanj. Toda od leta 1999 so po zaslugi letov medplanetarnih letal in močnih novih teleskopov odkrili še 49 satelitov največjega planeta v osončju. Toliko jih je, da nimajo več časa, da bi si omislili lepa imena, ampak preprosto dodelijo serijsko številko.

Zadnjih 12 satelitov so odkrili leta 2017 s pomočjo zmogljivega teleskopa Blanco, ki je nameščen v Čilu. Toda šele leto kasneje so po dodatnih raziskavah znanstveniki z univerze Carnegie Mellon (ZDA) potrdili prisotnost satelitov.

Del satelitov planeta se vrti v nasprotni smeri vrtenja samega Jupitra. To so tako imenovani retrogradni sateliti, ki so večinoma združeni v skupino, imenovano Ananke.

Dve luni Jupiter, Diya in Themisto, imata dva datuma odkritja, saj sta po odkritju izginila z vidnega polja astronomov. Zaradi tega so znanstveniki verjeli, da so zapustili Jupitrovo orbito, a so jih po ponovnem odkritju vrnili na seznam satelitov plinskega velikana.

Poleg odkritih satelitov se okoli Jupitra vrti umetni satelit, ki se je z Zemlje izstrelil v študijo planeta. To je Nasina naprava imenovana Juno, ki v orbiti okoli planeta deluje od leta 2016 in se napaja s sončnimi paneli. Umetni satelit bi moral zbirati podatke o atmosferi planeta in pomagati ugotoviti, ali ima Jupiter trdno jedro. Kdo ve, morda bo Juno lahko odkrila nove lune Jupitra, ki so še vedno skrite pred očmi raziskovalcev.