Jeziki jezikov: zakaj se Norvežani iz različnih regij med seboj težko razumejo

Na Norveškem je uradni jezik norveški jezik. A izkaže se, da ni enega norveškega jezika, ampak dveh, ki imata kar nekaj razlik. Kljub vsem poskusom jezikoslovcev in vladnih uslužbencev, da bi združila oba jezika in na koncu ustvarila nacionalni norveški jezik, majhno prebivalstvo Norveške še naprej govori dva različna jezika in oba imata status državnega jezika. Toda zakaj se je zgodilo, da ima norveški jezik dve tako različni sorti?

Celotna stvar je zgodovina te države, ki je bila stoletja tesno v stiku z njenimi najbližjima sosedama - Švedsko in Dansko. Sprva se je norveški jezik, ki je del skandinavske podskupine nemške skupine jezikov, kljub skupnemu izvoru precej razlikoval od švedskega in danskega. Toda v XIV stoletju je prišlo do zbliževanja in dejanske združitve Norvežanov, Švedov in Dancev v eno državo, kar se je zgodilo na ozadju družinskih vezi med vladajočimi kraljevskimi dinastijami teh skandinavskih držav. Kasneje je zaradi političnih prevratov znotraj zveze skandinavskih držav Danska učinkovito vladala Norveška. To se je zgodilo v prvi polovici 16. stoletja, ko so Norvežani izgubili neodvisnost zaradi politične krize, povezane z izgonom kralja Christiana II. Po odredbah danskega parlamenta, enostransko izdanih, so Norvežani izgubili politično, versko in vojaško neodvisnost, predstavniki plemstva pa so se izobraževali in službovali izključno v Københavnu. Kljub politični združitvi je norveški jezik še dolgo ohranil svojo edinstvenost. O tem priča dejstvo, da je v XVII stoletju izšel poseben slovar norveškega jezika, namenjen Dancem, ki naj bi delovali na Norveškem na dolžnosti. Toda pozneje je proces mešanja jezikov postal bolj aktiven in po tem, ko je v začetku 19. stoletja Norveško vladala Švedska, so se tradicionalnemu norveškemu jeziku začele dodajati švedske besede. In ko se je Norveška leta 1905 končno osamosvojila, je norveški jezik, ki ga je govorila večina prebivalstva države, vključno z izobraženimi in vplivnimi predstavniki norveške družbe, pomenil križ med domačimi norveškimi, danskimi in švedskimi.

Hkrati so mnogi Norvežani, ki živijo na podeželju, še vedno govorili starodavna narečja norveškega jezika. Pogosto so prebivalci različnih provinc težko razumeli drug drugega, prav tako Norvežani, ki so govorili jezik, ki je imel veliko švedskih in danskih izposoj. Različne različice norveščine niso imele samo razlike v besedišču, temveč tudi v slovnični strukturi. Seveda se je bilo težko sprijazniti s takšnim stanjem in na Norveškem se je začel postopek združevanja obeh norveških jezikov, ki se je vlekel do danes.

Danes na Norveškem obstajata dve glavni sorti državnega norveškega jezika. To je Bokmål - tisti isti spremenjeni norveški jezik z veliko danskimi besedami in slovničnimi značilnostmi ter Lansmol, ki temelji na staro norveškem jeziku. Treba je opozoriti, da položaj teh jezikov v državi, katere prebivalstvo ne presega 5,5 milijona ljudi, sploh ni enakovreden. Bokmole govori velika večina prebivalstva države, približno 90% prebivalstva. Isti jezik uporablja večina medijev, politikov in znanstvenikov. Obenem je lannsmall zelo razširjen na obsežnem območju Westlanda, na zahodu države, kjer ga govori več kot 85% prebivalcev. Jezikoslovci ugotavljajo eno zanimivost: katerikoli Danec ali Šveđanin je povsem sposoben razumeti norveškega boema, vendar sploh ne bo razumel, o čem se bodo pogovarjali, če bo poslušal pogovor na lansmoleu. Obenem se prebivalci Danske in Švedske med seboj ne razumeta. Tako jezikovna povezava obstaja med skandinavskimi državami.

Na Norveškem, tako kot v mnogih drugih državah, obstaja poseben javni organ - jezikovni svet, katerega člani so zavezani spreminjanju pravil in predpisov norveškega jezika in ga poskušajo poenotiti, kar vodi k skupnemu imenovalcu dveh sort norveščine. Toda jezikovni spori, ki se ne ustavijo v stenah tega sveta, so po intenzivnosti strasti primerljivi z razpravami v Evropskem parlamentu na predvečer volitev - tako se privrženci različnih norveških sort tako težko strinjajo.