Čudni Švicarji, ki govorijo različne jezike in se ne marajo drug drugega

Švica ... Za večino ljudi je ta država povezana z luksuznimi urami, bankami in visokim življenjskim standardom. In Švicarji se večinoma dojemajo kot uspešni Evropejci z visoko stopnjo kulture in izobrazbe, bogatimi in znanjem glavnih evropskih jezikov. V resnici pa v vsakem delu Švice govorijo svoj jezik, običajna evropska toleranca pa izgine, ko gre za prebivalce sosednjega kantona, ki govorijo drug jezik. Poleg jezikovnih razlik obstajajo številna druga nasprotja, zaradi katerih švicarske družbe ni mogoče imenovati enotne. To nenavadno značilnost v Evropi opažajo številni raziskovalci države.

Švico so v svoji zgodovini občasno vplivali močni sosedje: Francija, Nemčija in Italija. Bližina teh držav, pa tudi posebnosti gorskega terena so tvorili posebno državno in versko sestavo države, ko v različnih kantonih opazimo prevlado enega ali drugega jezika. Za vsakega od teh delov švicarske družbe obstajajo celo lastna imena: nemški švicarski, francoski švicarski in italijanski švicarski. Kljub dejstvu, da država obstaja že kar nekaj časa, njeno prebivalstvo v mnogih pogledih ni postalo homogeno, prej nasprotno, nesoglasja glede nekaterih življenjskih vprašanj so se samo še stopnjevala.

Omeniti je treba, da so jezikovne razlike oblikovale veliko nasprotij v različnih vidikih švicarskega življenja, največja nesoglasja pa opažamo med nemškimi švicarji in francoskimi švicarji. Da bi dosegli dogovor, je bilo v državi veliko referendumov o najrazličnejših vprašanjih: od vstopa države v EU, h kateri se Švica ni pridružila, do prepovedi proizvodnje in uporabe jedrskega orožja in gradnje novih minaretov v državi.

Če pa se je glavno soočenje odvijalo med govorci francoščine in nemščine, potem se Švicarji, ki jim je italijanski jezik doma, občasno pridružijo eni ali drugi. Obenem jezikoslovci opažajo zanimivost: majhno število Italijanov v primerjavi z drugimi skupinami jih je naredilo dvojezične - torej velika večina njih tekoče govori tudi nemško. Toda študije kažejo, da se italijanščina postopoma ukinja tudi v tistih kantonih, kjer že tradicionalno prevladuje, kljub statusu enega od uradnih jezikov.

Druga značilnost Švice je visoka stopnja znanja angleščine med prebivalstvom države, ki pa ni državna. Če vzamete Švicarja, ki živi v francoskem delu države, potem bo praviloma poleg domače govoril angleško in razumel, o čem govorijo Nemci, ne pa govori nemščine. Podobno je z nemškimi Švicarji, ki govorijo nemško in angleško in znajo razumeti francosko.